Kmečka lista – Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja

“Organiziranost slovenskega kmetijstva ob vstopu v EU”, seminar in delavnica

podatki o nevladni organizaciji Kratka predstavitev COPA in COGECA

Položaj, delo in medsebojno povezovanje organizacij kmetov ter njihovih združenj v EU, s posebnim poudarkom na Združenje kmetijskih proizvajalcev (COPA) in Združenje kmetijskih zadrug EU (COGECA)

Skupna kmetijska politika EU: mehanizmi režimov za mleko in za govedino

Organiziranost kmetijskih in gozdarskih proizvajalcev v skupni kmetijski politiki Evropske skupnosti in po Zakonu o kmetijstvu

Stanje, možnosti in omejitve organiziranosti proizvajalcev v Sloveniji

Delavnica na temo: institucionalni razvoj obstoječih organizacij in njihovih združenj.

Izpostavljeni problemi in predlagane rešitve oz. mnenje udeležencev: Možnosti za prilagoditev zadrug Evropskemu modelu, Možnosti preoblikovanja zadrug

1) Ali je možno in kako zadruge prilagoditi evropskemu modelu?

Mnenje udeležencev: Obstoječe zadruge je možno prilagoditi, vendar so za prilagoditev potrebna sredstva in čas. Najbolj ustrezajo predpisom EU specializirane zadruge.

2) Ali bi lahko te specializirane zadruge prevzele funkcijo organizacije proizvajalcev?

Mnenje udeležencev: Te bi lahko prevzele funkcijo organizacij proizvajalcev, vendar je vprašanje v koliki meri. V Sloveniji nimamo organizacij, ki bi povezovale kmete po panogah.

Ponekod v Sloveniji so v preteklosti začeli s proizvodnjo, ki ne ustreza tamkajšnjim pogojem kmetovanja. Eden takih primerov je uvajanje živinoreje na Primorskem.

3) V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali bi bila potrebno najprej prerazporeditev proizvodnje in šele potem formiranje organizacij proizvajalcev, ali pa naj oba procesa tečeta vzporedno.

Mnenje udeležencev: Ker ni večveliko časa, bi bilo najbolje, da oba procesa tečeta vzporedno, vendar naj bosta temeljita. Obstoječe organizacije je potrebno specializirati, kajti tudi kmetje se vedno bolj usmerjajo le v eno vrsto proizvodnje.

4) Ali bi bilo umestno znotraj obstoječih zadrug oblikovati kakšno organizacijo proizvajalcev?

Mnenje udeležencev: Specializirane zadruge bi lahko ustanovili le na območjih kjer prevladuje neka dejavnost. Na nekaterih območjih pa je kmetijska dejavnost zelo razdrobljena.

5) Ali bi bilo možno organizirati organizacijo proizvajalcev v kratkem času?

Mnenje udeležencev: Bilo bi možno ob ustrezno podpori s strani države.

6) Ali bi bilo potrebno dodatno izobraževanje članov in vodstev zadrug glede potrebne prilagoditve zahtevam EU?

Mnenje udeležencev: Država bi morala zadruge spodbujati. Slovenska vlada trenutno dela ravno nasprotno. Pripravlja javni razpis s katerim namenja podporo malim zadrugam. To je pa ravno v nasprotju z oblikovanjem večjih zadrug oz. s povezovanjem zadrug, kar zahteva prilagoditev EU.

7) V Sloveniji sta bila že dva neuspela poskusa ustanovitve kmetijske borze. Ker borze ni, nimamo pregleda nad predvideno ponudbo.

Mnenje udeležencev: Slovenski kmetijski trg bi potreboval borzo, zato je potrebno proučiti možnosti za ustanovitev kmetijske borze.

8) Kakšno zadružništvo hočemo v Sloveniji?

Mnenje udeležencev: O tem je potrebna širša in temeljita razpravi s strani vseh pristojnih organizacij in institucij. Člani zadrug oz. kmetje se ne bi smeli več tako naslanjati na lokalno pripadnost. Tudi na Irskem so imeli podobne probleme. Vendar so z izobraževanjem kmetov in zadružnikom uspeli prepričati kmete, da je povezovanje zadrug potrebno. To pa jim je uspelo seveda ob izdatni podpori države. Tako bi tudi V Sloveniji morala država podpirati prestrukturiranje zadružništva. O smeri prestrukturiranja pa naj odloča kmetijska stroka.

9) Kako se lotiti preoblikovanja zadrug: kampanjsko ali nekampanjsko?

Mnenje udeležencev: Kampanjski pristop je političen pristop, ki smo ga poznali v prejšnjem sistemu. V tem primeru se izdela en koncept in se spodbuja realizacijo tega z dodeljevanjem proračunskih sredstev pod določenimi pogoji. Kmetje smatrajo to kot vsiljen koncept in ga na tihem bojkotirajo in zato je nevarnost, da ne bo uspel.

Nekampanjski pristop -spodbujanje samoiniciative -zahteva več truda, časa in sredstev, več predpisov in finančnih spodbud.

nastalo gradivo

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *